This site uses cookies.
Some of these cookies are essential to the operation of the site,
while others help to improve your experience by providing insights into how the site is being used.
For more information, please see the ProZ.com privacy policy.
From "Letters from a Self-Made Merchant to His Son" by George Horace Lorimer. 320 words
I remember reading once that some fellows use language to conceal thought, but it's been my experience that a good many more use it instead of thought.
A businessman's conversation should be regulated by fewer and simpler rules than any other function of the human animal. They are:
Have something to say.
Say it.
Stop talking.
Beginning before you know what you want to say and keeping on after you have said it lands a merchant in a lawsuit or the poorhouse, and the first is a short cut to the second. I maintain a legal department here, and it costs a lot of money, but it's to keep me from going to law.
It's all right when you are calling on a girl or talking with friends after dinner to run a conversation like a Sunday-school excursion, with stops to pick flowers; but in the office your sentences should be the shortest distance possible between periods. Cut out the introduction and the peroration, and stop before you get to secondly. You've got to preach short sermons to catch sinners; and deacons won't believe they need long ones themselves. Give fools the first and women the last word. The meat's always in the middle of the sandwich. Of course, a light butter on either side of it doesn't do any harm if it's intended for a man who likes butter.
Remember, too, that it's easier to look wise than to talk wisdom. Say less than the other fellow and listen more than you talk; for when a man's listening he isn't telling on himself and he's flattering the fellow who is. Give most men a good listener and most women enough note-paper and they'll tell all they know. Money talks -- but not unless its owner has a loose tongue, and then its remarks are always offensive. Poverty talks, too, but nobody wants to hear what it has to say.
The winning and finalist entries are displayed below.To view the like/dislike tags the entries received simply click on the "view all tags" link on the right hand corner of each entry.
You can leave your feedback for this pair at the bottom of the page.
Congratulations to the winners and thanks to all the participants!
Spominjam se, kar sem nekoč prebral, da namreč nekateri kolegi govorijo zato, da bi prikrili, kaj mislijo; po moji izkušnji pa jih še veliko več govori, namesto da bi mislili.
Poslovneževo govorjenje naj se ravna po manj številnih in bolj preprostih pravilih kakor vsako drugo opravilo človeške živali. Ta pravila so:
Imeti kaj povedati.
To povedati.
Nehati govoriti.
Če trgovec spregovori, še preden ve, kaj hoče reči, ali govori naprej, ko je to že povedal, bo končal v pravdi ali pa v ubožnici. In prva je najboljša bližnjica do druge. Vzdržujem pravni oddelek in to me stane veliko denarja, a le zato, da se izognem pravdam.
Ko se oglasiš pri svojem dekletu ali po večerji klepetaš s prijatelji, je čisto v redu, če vodiš pogovor kakor nedeljski izlet, s postanki za nabiranje cvetlic. Toda ko si v pisarni, naj bodo tvoji stavki najkrajša pot med ločili. Opusti uvod in zaključek. In ustavi se, preden začneš z dodatnimi razlagami. Grešnike boš pritegnil s kratkimi pridigami. In župniki zlepa ne bodo verjeli, da so potrebni dolgih. Prvo besedo daj bedakom, zadnjo ženskam. Meso je vedno na sredini sendviča. Seveda, nekaj lahkega masla na obeh koncih ne škoduje, če je namenjeno človeku, ki ga ima rad.
Zapomni si tudi, da je lažje izgledati moder kakor govoriti modro. Govori manj od svojega kolega in poslušaj več kot govoriš. Ko namreč poslušaš, se ne moreš izdati s svojim govorjenjem, tvoj kolega pa je polaskan. Če večini moških daš dobrega poslušalca in večini žensk dovolj praznega papirja, ti bodo eni in drugi povedali vse, kar vedo. Denar govori – vendar le, če ima njegov lastnik nepremišljen jezik, in v tem primeru so njegove besede vedno žaljive. Tudi revščina govori, toda njenih besed noče nihče slišati.
Spomnim se nekoč, da so nekateri branje raziskovalci uporabi jezika, da bi prikrila misli, ampak to je bila moja izkušnja, da si je veliko bolj uporabljati namesto misli.
Poslovnež je pogovor bi bilo treba urediti z manj in z enostavnejšimi pravili, kot katero koli drugo funkcijo človeškega živali. To so:
Ali kaj za povedati.
Reci da.
Nehaj govoriti.
Začetek preden veš, kaj hočeš povedati in hranjenje na potem, ko ste rekel, da zemljišča trgovec na tožbo ali poorhouse, in prvi je bližnjica do drugega. Trdim, pravne službe tu, in stane veliko denarja, vendar je ne drži me, da gredo v pravo.
Je že v redu, ko vas pozivamo dekle ali pogovoru s prijatelji, po večerji teči pogovor kot nedelja-izlet šolo, s postanki nabrati cvetje, ampak v pisarni je vaš kazni se najkrajšo razdaljo mogoče med obdobji. Izrežite uvod in Govorancija, in ustaviti, preden boste prišli do drugič. You've got oznanjati kratke pridige za lov na grešnike, in strežnikih, ne boste verjeli, ki jih potrebujejo tisti, dolgo sami. Daj bedaki prvo in zadnjo besedo ženske. Meso je vedno v sredi sendvič. Seveda, glede masla na obeh straneh tega ne nikakršne škode, če je to namenjeno za človeka, ki ima rad maslo.
Ne pozabite tudi, da je lažje videti kot modro govoriti modrosti. Recimo manj kot drugi kolegi in poslušati več kot govoriš, za takrat, ko človek posluša je ne pove o sebi in mu je laskavi kolegi, kdo je. Daj večina moških dober poslušalec in večina žensk dovolj note-papir in jih bom povedal, vsi vedo. Money Talks - vendar ne, če njen lastnik ni svoboden jezik, nato pa so njegove pripombe vedno žaljiva. Revščina pogovori, preveč, vendar nihče ne želi slišati, kaj ima povedati.
